Vlagatelji ponoreli za novo tehnologijo, skoraj polovica denarja dvema tekmecema

Start upi po svetu so v prvi polovici leta zbrali več kot 500 milijard dolarjev od skladov tveganega kapitala, kar je nov rekord in obeta, da letni izkupiček prvič doslej preseže tisoč milijard dolarjev. Velika večina denarja je bila vložena v umetno inteligenco, v največji meri v ZDA.

Po podatkih portala Crunchbase so skladi tveganega kapitala v polletju vložili 510 milijard dolarjev, kar je bilo več od naložb v celotnem lanskem letu (440 milijard dolarjev) in več od rekordnega drugega polletja v letu 2021 (375 milijard dolarjev). K temu je prispeval predvsem porast krogov financiranja, ki so zbrali več kot milijardo dolarjev, za kar sta v največji meri zaslužna start upa umetne inteligence OpenAI in Anthropic, ki naj bi se kmalu podala na borzo.

Portal Dealroom ugotavlja, da so ZDA, Kitajska, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Švedska, Nizozemska, Indija in Kanada vse na dobri poti, da dosežejo največjo letno raven financiranja start upov doslej. Največjo rast naložb tveganega kapitala je v polletju beležil Egipt, in sicer 460-odstotno (z 72 na 404 milijonov dolarjev)

Po večletnem zatišju so se močno okrepili tudi izhodi iz naložb prek prvih javnih ponudb delnic (IPO) ali združitev in prevzemov (M&A). Izstopala je zlasti rekordna borzna kotacija ameriškega SpaceX, ki je zbrala največ denarja v zgodovini IPO-jev ter start up vesoljske tehnologije in umetne inteligence izstrelila med največja podjetja na svetu, ustanovitelja in največjega delničarja Elona Muska pa spremenila v prvega bilijonarja v zgodovini. Trenutno ima Musk po oceni Forbesa pod palcem “le” 865 milijard dolarjev, po padcu delnic podjetij SpaceX in Tesla.

Polovica denarja za dve podjetji

Skoraj polovico denarja sta počrpala ameriška OpenAI in Anthropic, po podatkih Crunchbase 217 milijard dolarjev oziroma 43 odstotkov globalnih naložb. To kaže, kako osredotočeni so vlagatelji na razvijalce vodilnih modelov umetne inteligence.

Dealroom navaja enak znesek za obe podjetji, pri tem pa kaže, da so tudi drugi start upi v sektorju unovčili evforijo nad umetno inteligenco. Celotna panoga je namreč po njihovih podatkih pomenila 59 odstotkov vsega tveganega kapitala, vloženega med 1. januarjem in 1. julijem letos.

Več kot milijardo dolarjev so v polletju zbrali tudi xAI, ki je SpaceX-ov oddelek za umetno inteligenco (20 milijard dolarjev), vodilni kitajski start up umetne inteligence DeepSeek (7,4 milijarde dolarjev), ameriška Reflection AI (2,5 milijarde dolarjev) in razvijalec orodij za kodiranje Cursor (dve milijardi dolarjev), ki ga je junija za 60 milijard dolarjev kupil SpaceX, ter britanska Nscale (dve milijardi dolarjev) in Ineffable Intelligence (1,1 milijarde dolarjev).

Vsi v umetno inteligenco

Umetna inteligenca se je izkazala za ključno pri privabljanju naložb tudi v praktično vseh ostalih sektorjih gospodarstva, od robotike in obrambe do vesolja in zdravstva. Pri robotiki je izstopal ameriški Project Prometheus, ki ga je novembra lani ustanovil Jeff Bezos in je v prvem polletju zbral 12 milijard dolarjev, tretji največji krog financiranja v sektorju pa je pripadel nemškemu Neura Robotics, ki razvija humanoidnega robota z umetno inteligenco. V obrambnem sektorju je največ zbral razvijalec avtonomnih dronov Anduril (pet milijard dolarjev), v sektorju transporta pa izdelovalec samovozečih taksijev Waymo (16 milijard dolarjev).

V sektorju programske opreme za podjetja sta kraljevala kitajska start upa umetne inteligence StepFun (2,5 milijarde dolarjev) in Moonshot AI (dve milijardi dolarjev), ki stoji za modelom Kimi. Pri potrošniških storitvah je kitajski Kling AI, ponudnik umetne inteligence za generiranje slik in videov, zbral največ, 2,8 milijarde dolarjev.

Če upoštevamo še vsa ta podjetja v sorodnih sektorjih, so start upi umetne inteligence po navedbah Dealrooma v prvi polovici leta zbrali 78 odstotkov svetovnega tveganega kapitala oziroma nekaj manj kot 400 milijard dolarjev.

Večina kapitala v ZDA, v Evropi ni rekordov

Velika večina denarja je bila vloženega v ZDA, in sicer 382,7 milijarde dolarjev oziroma skoraj tri četrtine globalnih naložb, po podatkih Dealrooma. To je največji delež od leta 2010 in občutno več denarja kot v preteklih petih letih (v doslej rekordnem 2021 so ameriški start upi do polletja zbrali 172 milijard dolarjev).

Pri tem podatki kažejo, da je kapital zgoščen ne le v ZDA, ampak predvsem v Silicijevi dolini oziroma v San Franciscu. Do 14. julija je bilo v ZDA za 404 milijarde dolarjev naložb, od tega dobrih 313 milijard v okolici zaliva San Francisca.

Po drugi strani evropski start upi ne beležijo rekordnih prilivov. Evropa je v polletju zbrala 43 milijard dolarjev tveganega kapitala oziroma 49 milijard dolarjev do 14. julija, kar je sicer več kot v enakem obdobju zadnjih treh let, a obenem manj kot v letih 2021 in 2022. To vključuje tudi 18 milijard dolarjev, zbranih v Združenem kraljestvu, medtem ko so nemška podjetja zbrala 8,4 milijarde dolarjev, francoska pa 6,1 milijarde dolarjev.

Tudi kitajski start upi so zaostali za rekordnim 2021, ko so do konca junija zbrali dobrih 38 milijard dolarjev; tokrat so se ustavili pri 25 milijardah dolarjev ob polletju, kar je nad izkupičkom zadnjih štirih let.

Poskočili izhodi iz naložb

Skladi tveganega kapitala si zgodnje naložbe v zagonska podjetja običajno povrnejo s prodajo deležev, ko podjetje postane finančno vzdržno, nato pa vstopi na borzo ali ga prevzame nov lastnik. Ta del trga je zaradi niza gospodarskih pretresov in negotovosti – od pandemije do vojn – trpel od leta 2021, letos pa so vlagatelji znova na veliko unovčevali dobičke.

Vrednost izhodov iz naložb je bila v drugem četrtletju daleč največja doslej, zahvaljujoč predvsem rekordni kotaciji SpaceX. Kot ugotavlja Crunchbase, je 32 podjetij vstopilo na borzo z vrednostjo več kot ene milijarde dolarjev. Pri tem je SpaceX dosegel vrednotenje v višini skoraj dva tisoč milijard dolarjev, naslednji dve največji kotaciji pa sta izvedla proizvajalec čipov Cerebras in podjetje za kvantno tehnologijo Quantinuum, oba iz ZDA. Vrednost izhodov prek IPO je znašala kar 1.910 milijard dolarjev v drugem četrtletju in 76 milijard v prvem (ob 22 prvih javnih ponudb delnic), skupaj v polletju torej 1.986 milijard dolarjev.

Rekordna je bila tudi vrednost izhodov prek združitev in prevzemov v drugem četrtletju, ko je znašala 121,6 milijarde dolarjev ob 586 globalnih poslih. V prvem četrtletju je 658 poslov ustvarilo 61,7 milijarde dolarjev vrednosti, kar v polletju pomeni 183 milijard dolarjev. V enakem obdobju lani je vrednost znašala 118 milijard dolarjev.

Trije slovenski start upi zbrali vsak več kot milijon

Prvo polletje, zlasti drugo četrtletje, je prineslo pomembne naložbe tudi nekaterim slovenskim start upom.

Ljubljanski Fresh 32, ki je razvil zobno ščetko z gumijastimi ščetinami, je zbral 1,2 milijona evrov in v krogu financiranja, ki se je zaključil maja, dosegel tržno vrednost okrog pet milijonov evrov. Z zbranim denarjem ustanovitelja Jan Habat in Domen Nemanič načrtujeta optimizacijo proizvodnje, dodajanje izdelkov in širitev na britanski trg.

Še isti mesec je tri leta star start up DDD Invoices zbral 1,3 milijona evrov v krogu financiranja, ki ga je vodil sklad Fil Rouge Capital. Podjetje razvija programsko opremo za elektronsko izdajanje računov, skladno z zakonodajo različnih držav po svetu. Kot je za Forbes Slovenija povedal soustanovitelj podjetja Denis Vehovec Pondelak, bodo denar porabili za nove moči – zdaj jih je 23, dodatno nameravajo zaposliti še štiri ljudi -, za razvoj “API-first” infrastrukture, in za prodor na nove trge.

Prav tako maja je 2,7 milijona evrov tveganega kapitala v semenskem krogu financiranja zbral še start up *codeplain, ki sta ga marca lani v ameriškem Delawaru ustanovila Dušan Omerčević in Predrag Radenković. Podjetje se ukvarja z rešitvami za agente umetne inteligence, ki se specializirajo za programiranje. Krog je vodil evropski sklad tveganega kapitala GapMinder, prispeval je tudi sklad Silicon Gardens s sedežem v Sloveniji.